Zavod Bufeto je prva profesionalna organizacija v Sloveniji, ki goji in razvija klovnsko gledališče - sintezo klovnade, cirkusa in gledališča. Z zlitjem cirkuško-klovnovskih veščin in dramaturških pristopov rahlja okvire tako klasičnega dramskega gledališča kot tudi tipičnega cirkuškega šova.
Bufeto ustvarja avtorske predstave, sodeluje pri koprodukcijah, izvaja raznolike izobraževalne programe za otroke, mlade in profesionalne ustvarjalce ter kontinuirano, že 16 let, organizira in umetniško vodi mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf
Ustanovitelja Zavoda Bufeto in osrednja ustvarjalca sta Nataša in Ravil Sultanov, diplomanta moskovske cirkuške akademije, ki v Sloveniji delujeta in ustvarjata že 30 let.
Več na:
Mismo Nismo je alt-art cirkuška skupina iz Ljubljane. Smo pesimisti, ki želimo sprejeti negotovost prihodnosti skozi izkušnje (prekarne) sedanjosti / prekarnega Zdaja. Naša estetika je surova, eksperimentalna ter polna napak. Forma je eksperiment in Ideja je vse.
https://mismonismo.org
Združenje Cirkokrog je skupina cirkuških pedagogov in pedagoginj, ki že vrsto let razvija cirkus kot medij dela z ljudmi.
Pot Cirkokroga se je začela, ko so se študentke socialne pedagogike spoznale z mladinskim cirkusom, ki ga v Evropi že več let priznavajo kot učinkovit medij dela z ljudmi. Po nekaj letih raziskovanja na lastno pest so leta 2005 ustanovile Združenje za cirkuško pedagogiko Cirkokrog. V okviru združenja razvijamo cirkuško pedagogiko kot obliko pedagoškega dela in neformalnega izobraževanja otrok, mladih in odraslih.
Tekom let so se druščini Cirkokroga priključili in jo soustvarjali raznoliki ljudje – žonglerji, akrobati in artisti iz Slovenije in drugih držav. Vezivo pa je bilo in še vedno je skupno razvijanje cirkuških veščin ter razvoj uporabe cirkusa kot medija pri delu z ljudmi.
Vsi prihajamo iz različnih vetrov, a vseh nas druži cirkus. Cirkus, ki nam vzbuja navdušenje, radovednost, fascinacijo in seveda kdaj tudi frustracijo. Cirkus, s svojo pestrostjo veščin, barv in oblik, kjer lahko sami sebe odkrivamo na novo, se drug od drugega učimo in družimo. Cirkus, preko katerega ustvarjamo in preko katerega trosimo čarobni prah na tiste, ki se jih dotaknemo. Kot medij pedagoškega delovanja uporabljamo razne cirkuške veščine. Na rednih tedenskih srečanjih se drug od drugega učimo raznih cirkuških tehnik in skupaj ustvarjamo lažje skupinske akrobacije.
Gledališče Ane Monro (GAM) se je od ustanovitve leta 1981 iz majhne, a izrazno in umetniško močne gledališke skupine, ki je okrogla tri desetletja ustvarjala za ulico in na ulici, razvilo v referenčno producentsko hišo ter se oblikovalo v društvo (1990) in nevladno organizacijo (2019), ki deluje v javnem interesu na področju kulture (od 2014) ter vzgoje in izobraževanja (od 2017).
Najvišji organ Društva GAM je Občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani društva.
Glavno področje našega delovanja je javni prostor, ki ga v okviru svojih prosto dostopnih dogodkov spreminjamo v oder umetnosti in prostor srečevanja ter druženja najširših množic, ki jih za kratek čas povežemo v skupnost.
Dodatna literatura
Za rubriku Tri pitanja tri odgovora
Vzeto iz zina:
CIRKUS JDS 4
Uredil in grafično oblikoval: Nikola Mijatović @nikolbangamija
Produkcija: Cirkorama
Pripravil za tisk in odtisnil: Marin Remić / SMAK PRESS @smak_press
S podporo Zaklada Kultura nova, Zagreb – mestni odbor za kulturo in civilno družbo
Zagreb, 2025.
Prije nego odgovorite na pitanja, molio bih vas da mi napišete par rečenica o vašem kolektivu, koliko vas ima, kako ste se skupili i na koji način funkcionirate. Bilo bi dobro da napišete nešto i o šatoru, koje su mu dimenzije, ko ga je dizajnirao, u kojoj tvornici ste ga izradili....
Kolektiv, ki z veliko podporo cirkuške in različnih lokalnih scen orje cirkuškemu šotoru nasproti, je preplet ljudi, ki so vstopili v cirkus na različnih postajah. Funkcioniramo na nek dober način, horizontalno, s porazdeljeno odgovornostjo. Okoli 10 nas je, v manjši ali širši zasedbi se dobivamo na rednih sestankih, vsi pa opravljajo fizično, rizično, pedagoško, birokratsko, logistično in artistično delo. Ustvarjalno nam je blizu improvizacija v sodelovanju z živo muziko. So obdobja, ko se veliko vidimo in takšna, ko se nekaj časa ne. Ko se snidemo, smo se veseli.
Imamo tudi dve društvi, v okrilju katerih izvajamo različne pedagoške in sodobno cirkuške programe.
Cirkokrog in Mismo Nismo:
Pot Cirkokroga se je začela, ko so se študentke socialne pedagogike spoznale z mladinskim cirkusom ter po nekaj letih raziskovanja na lastno pest leta 2005 ustanovile Združenje za cirkuško pedagogiko Cirkokrog. V okviru združenja razvijamo cirkuško pedagogiko kot obliko pedagoškega dela in neformalnega izobraževanja otrok, mladih in odraslih. Jedro Cirkokroga so cirkuške srede, brezplačna redna odprta srečanja, ki potekajo že 21 let. Leta 2022 se je odprla primorska podružnica društva.
Mismo Nismo je alt-art cirkuška skupina iz Ljubljane. Smo pesimisti, ki želimo sprejeti negotovost prihodnosti skozi izkušnje (prekarne) sedanjosti / prekarnega Zdaja. Naša estetika je surova, eksperimentalna ter polna napak. Forma je eksperiment in Ideja je vse. Bazirani smo v Ljubljani, kjer nas je na kup zmamila očarljiva narava cirkusa in avtonomnih alternativnih con.
ŠOTOR bo izdelan v Nemčiji pri podjetju RAAP Hamburg - textile architecture & manufacturing.
Za postavitev bo potreboval 20m x 20m površine.
Dimenzije so 13 m premer notranjega kroga, z višino 6,5 m, s streho na dva stebra.
Dizajn šotora še ni končen, z njim se ukvarja kolektiv šotora, po principih pobarvanke. Vsi imamo isto predlogo, vsaka nariše svoj predlog, potem pa na sestankih vidimo presečišča idej in ožamo smer dizajna. En član kolektiva, ki dela kot učitelj na osnovni šoli, je dal pobarvanko svojim učenkam.
1. Od kuda ideja za kupovinu cirkuskog šatora?
Ideja je bila izrečena na delovnem vikendu Cirkokroga leta 2019, kjer smo se pogovarjali kje smo, kaj smo in kako in kaj naprej. Na dan je prišla tudi potreba po cirkuškem prostoru - nepremičnim ali premičnim? Nekaj bo treba. A ne bi blo dobr, če bi meli šotor? Dobra ekipa smo, to bi šlo.
L. je navdušeno podelila svojo izkušnjo potovanja s švicarskim šotorom, hu seveda, marsikateri cirkusantki med nami je že šinilo; naokoli it, pa streho imet, kamion, delavnico in vajo, kosilo in predstavo. Šotor je za povrh okrogel, krog pa je dober habitat v metafori in dejanskem prostoru. Tako je padla macola in sklenili smo usmeriti delovanje v smer cerade.
2. Koji vam je osnovni koncept - na koji način i za koje potrebe planirate koristiti cirkuski šator?
V nas obstaja potreba po delovanju, ki se nadaljuje v to, da kadar delujemo, to počnemo na določen način. Preplet kolektivov in posameznic, ožje in širše cirkuške, v veliki meri povsem samonikle scene, je skozi leta delovanja v različnih fizičnih in meta-fizičnih prostorih oblikovala več konceptov oz. principov delovanja. Vsak izmed njih je ena gurtna šotora.
Lahko že kaj znaš – lahko pa še nič je vodilo cirkuških sred, rednega programa združenja za cirkuško pedagogiko – Cirkokrog, ki se že 21 let redno odvijajo v telovadnici št. 3 Pedagoške fakultete v Ljubljani. Srede so brezplačne in odprte za vse. Koncept dostopnosti, inkluzivnosti, izobraževanja.
Naš čar je Razočar – slogan in apologija Cirkusa pri Koritu, ki je med leti 2010 - 2014 redno mesečno prirejal prismuknjene in satirične cirkuške kabareje v Menzi pri Koritu v AKC Metelkova mestu ter na drugih lokacijah. Koncept anti-spektakla
Ideja je Vse in Forma je eksperiment - moto alt-art cirkuškega kolektiva Mismo Nismo. Koncept deviantnosti v mejah funkcionalnosti
Ne s čevlji na tepih - univerzalno pravilo Cirkusarne naokRog, avtonomnega cirkuškega oz. medmedijskega prostora v bivši Avtonomni tovarni Rog (2006 - 2021). Koncept spoštovanja prostora ter temeljne enakosti
Cirkobalkana - medregijski koncept
Naj živi cirkus! - Prepričani smo v smiselnost našega dela ter v moč cirkusa pri povezovanju ljudi.
Poleg tega nas vodijo principi medsebojne pomoči, samoiniciativnosti, kolektivnosti, spoštovanja posameznikove integritete, šugli mugli, ustvarjalnosti, radovednosti, družbenega zavedanja, rednih refleksij, asertivnosti, individualnega in nepokroviteljskega pristopa, multikulturnosti, skupnega ustvarjanja in avtonomije
3. Kada šator stiže i kada ga i gdje planirate prvi puta postaviti i za koje aktivnosti?
Šotor pride na pomlad v letu 2026, planiramo ga postavit na skupnostnem prostoru, odnosno njivi, na Mačjem Hribu v Istri pod Slovenci. To bo spoznavno postavljanje, končnega plana aktivnosti še nimamo, lotili bi se izdelave tal ter imeli otvoritev.
